Zagotovo niste nikoli pomislili, da morda ravno keramika velja za enega od najbolj higienskih materialov na svetu. To se kaže tudi v tem, da je iz nje izdelana sanitarna oprema, prav tako tudi velik del sodobne zdravstvene opreme in pripomočkov. Ljudje keramiko uporabljajo že od nekdaj, tudi za shranjevanje hrane oziroma različnih tekočin.
Na sploh pa velja, da je keramika skozi zgodovino zaradi napredne tehnologije postala samo še bolj kakovostna. Izboljšale so se namreč njene fizikalne, kemične pa tudi mehanične lastnosti.
Keramika predstavlja skupek zemlje, ognja, znanja ter naključja
Najpogosteje je keramika definirana oziroma označena kot anorganski nekovinski material. Ta se pri žganju na visokih temperaturah strdi ter tako prejme končne uporabne lastnosti. Material za njeno izdelavo pa je glina. To je vrsta fine zemlje, ki je v svojem mokrem stanju zelo plastična oziroma ustrezna za oblikovanje. Z žganjem glina postane trda, nekoliko krhka in tudi porozna. To pomeni, da lahko vpija vodo.
Najbolj osnovna keramika je poimenovana kot terakota. Človek je tovrstno uporabljal že v prazgodovini. Predvsem jo je rabil za posodo, v kateri se je praviloma shranjevala hrana. Ko pa se je izumila še glazura, pa je bil narejen zelo velik korak v razvoju keramike. Za glazuro je značilno, da je steklasta vrsta materiala, ki se nanese na površino keramike. Z žganjem se spremeni v zelo gladek pa tudi kompakten material oziroma zaščitni sloj.
Na Kitajskem so izumili novo vrsto keramike
Še posebno mesto pa ima keramika zagotovo pri Kitajcih. Tam je namreč doživela svojevrsten razvoj. Kitajci so v dolgih stoletjih izpolnjevanja tehnik izdelave ter dekoriranja izumili povsem novo vrsto keramike. To je porcelan, ki zahteva prav posebno vrsto gline pa tudi žganja pri izjemno visokih temperaturah.
Prvi izdelki iz porcelana so se pojavili že v 6. stoletju.
Oznake:keramika, uporaba keramike, vrste keramike, zgodovina keramike