Sama beseda Geotermalna pomeni geo – zemlja in termalna – toplota. To lahko prevedemo kot “toplota, ki prihaja iz zemlje” oziroma “toplota iz zemlje”. V resnici gre za delovanje po zakonih termodinamike in naravno nastajanje toplote.
Zemlja se od svojega nastanka še ni ohladila in je še vedno topla. Segreva se tudi zaradi nenehnega poteka jedrskih reakcij v središču Zemlje, s čimer se segrevajo kamnine; prek njih se toplota prenaša skozi plašč na površje. Kako se to kaže na zunaj, je precej odvisno od lege in sestave površja. Ob stiku z vodo se ta segreva in v določenih primerih izhaja iz zemlje v obliki pare. Nastajajo tudi vodni vrelci in gejzirji, ki se izkoriščajo za zdravilišča. Drugače pa se ta Geotermalna energija s pomočjo vode izkorišča za pridobivanje elektrike in za ogrevanje. Največ te geotermalne energije izkorišča Islandija, saj ima ugodno lego in zelo dobre pogoje za rabo toplote. Ta vir je prisoten tudi drugod po svetu, imamo ga tudi v naši državi. Toploto iz globin pridobivamo s pomočjo geosond. Geosonda, napolnjena z vodo in antifrizom, je z vrtino položena v globino zemlje, kjer voda v sondi prevzema toploto in jo s pomočjo kompresorja še dodatno dvigne; nato se toplota prenese v ogrevalne sisteme. Tak sistem lahko deluje tudi v obratni smeri in se v vročih dneh uporabi za hlajenje prostorov. Med različnimi vrstami toplotnih črpalk je Geotermalna črpalka med najbolj stabilnimi, saj na delovanje ne vplivajo vremenske spremembe. Je zelo zanesljiva in predvsem prijazna do okolja.
Njena postavitev pa zahteva višjo začetno investicijo, saj je potreben poseg v zemljo in je ponekod potrebno tudi gradbeno dovoljenje. Kljub temu zaradi nizkih emisij toplogrednih plinov predstavlja obnovljiv, trajnosten vir energije. Zaradi teh lastnosti je takšna gradnja pogosto podprta s strani države z različnimi subvencijami in koncesijami.
Oznake:geotermalna energija, pridobivanje elektrike, toplotne črpalke, trajnostno ogrevanje